Zemljevid - Hereford

Hereford je stolno mesto, civilna župnija v okrožju Herefordshire, Anglija. Leži ob reki Wye, približno 26 km vzhodno od meje z Walesom, 39 km jugozahodno od Worcestra in 37 km severozahodno od Gloucestra. S 53.516 prebivalci je največje naselje v okrožju.

Ime Hereford izvira iz anglosaških besed here v pomenu 'vojska' in ford v pomenu 'plitvina' oziroma 'brod'. Če je domneva pravilna, je ime Hereford prvotno pomenilo kraj, 'v katerem vojska po plitvini prečka reko (Wye)'. Valižansko ime za Hereford je Henffordd, kar pomeni 'stara cesta', ter se verjetno nanaša na rimsko cesto in rimsko naselje v bližnjem Strettonu Sugwasu.

Prva listina mesta je iz leta 1189, ko je vladal Rihard I., in omenja Hereford v Walesu. Hereford ima že od nekdaj status mesta, ponovno pa je bil potrjen oktobra 2000.

Zdaj je znano predvsem kot trgovsko središče za širše podeželje. Znani izdelki so: jabolčnik, pivo, usnjeni izdelki, nikljeve zlitine, perutnina, kemikalije in govedo, od tu je tudi slavna herefordska pasma.

Hereford je med letoma 676 in 688 postal sedež škofa Putte v Herefordu. Zaradi bližine meje med Mercijo in Walesom je naselje raslo in bilo glavno mesto zahodne Mercije do začetka od 8. stoletja.

Sovražnosti med Anglosasi in Valižani so dosegle višek v bitki za Hereford leta 760, v kateri so se Briti osvobodili angleškega vpliva. Hereford je bil ponovno tarča spopada Valižanov z anglosaškim kraljem Edvardom Spovednikom leta 1056, ko so Vikingi podprli Gruffydda ap Llywelyna, kralja Gwynedda in Powysa, ki je vkorakal v mesto in ga zažgal pred zmagoslavno vrnitvijo domov. Zahodno od reke Severn je bila med vladanjem Ethelstana (924–39) samo v Herefordu kovnica in bil je obmejno mesto, kamor je Ethelstan vabil vodilne valižanske kneze.

Sedanja stolnica v Herefordu izvira iz zgodnjega 12. stoletja tako kot prvi most čez reko Wye. Nekdanja škofa Hereforda sta bila tudi sveti Thomas de Cantilupe in lord zakladnik Anglije Thomas Charlton.

Mesto je dalo ime dvema predmestjema Pariza v Franciji: Maisons-Alfort (54.600 prebivalcev) in Alfortville (36.232 prebivalcev) zaradi dvorca, ki ga je zgradil Peter iz Aigueblanchea, škof v Herefordu sredi 13. stoletja.

Hereford je bil izhodišče za imetnike naslova grof Herefordski, ki so živeli na gradu Hereford. Po velikosti in obsegu je tekmoval z windsorskim. Z njega so odbijali valižanske napade, bil je varna trdnjava za angleške kralje, na primer kralja Henrika IV. v boju z valižansko marko proti Owainu Glyndŵru. Grad je bil porušen v 18. stoletju, območje pa preurejeno v park Castle Green.

Po bitki pri Mortimerskem križu leta 1461 v vojnah rož je bil poraženi lancastrski vodja Owen Tudor (ded prihodnjega kralja Henrika VII.) zajet v Herefordu in usmrčen v High Townu, kjer je spominska plošča. Pozneje je njegovega usmrtitelja, sira Rogerja Vaughana, ubil Ownov sin Jasper pod zastavo premirja.